Odhajamo

Pa smo. Ready to go. Ajaj......

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

13. dan: Villarmentero de Canpos - Ledigos (33,1 km)

Slika
Vstala sem zelo zgodaj. Okrog 5ih. Vsi so še spali, ampak zrak v sobi ni bil prijeten. Cca 10 moških in njihovih vonjav + eden od njih zelo pijan (ko je prišel v sobo, se je zdelo, da je fliper kuglica iz avtomata - premetavalo ga je iz enega pograda do drugega kot za stavo), je bilo enostavno preveč za predelati, zato je bilo najbolje vstati. Zunaj je bila še popolna tema. V jedilnici tudi (lastnik alberga oz. prostovoljec, ki je tu že 2 leti, prav tako spi na kavču v jedilnici). Kljub temu, da iz kruhomata zelo lepo diši, ga ne želim buditi, zato si pripravim Nescafe, si zvijem cigaret s črnim tobakom (donativo, iz alberga) in čakam, da grem še enkrat na wc. V tem času se zbudi še eden od romarjev. Po izmenjavi vljudnostnih fraz, se dogovoriva, da skupaj začneva današnjo etapo. Zunaj je še vedno tema. In mraz. Kljub temu vzameva pot pod noge. Je Ukrajinec. Ki hodi z enakim tempom kot jaz. Odlično! Malo klepetava in kot bi mignil prehodiva 10 km. Ustaviva se na kavi in prigrizku za za...
Preberite več

Prihod domov - 23. 5. 2016

Slika
Še zadnje jutro v Santiago de Compostela. Na hitro zmečemo stvari v nahrbtnike in počakamo taxi, ki nas pelje do letališča. Do tja je samo 15 km, lahko bi šle tudi peš. Ampak ker letimo že ob 8:35, vzamemo taxi;) Hitro prispemo v Valencio, na vrsti je 8 urno čakanje na let do Trsta. Pot pod noge in v mesto, na kavo, zajtrk, ogled. Ves ljubi dan se prestavljamo z riti na rit. Naporno! Še dobro, da ne dežuje. Ob 21:00 pristanemo v Trstu. Počakam na prtljago in upamo, da nas domači že čakajo. Potem, presenečenje. Prišli so. In sprejeli so nas kot velike zmagovalke. Nepopisno veselje. Okronali so nas z venci, poskrbeli za penino in odlično čokoladno poslastico. Za trenutek se res počutim čarobno. Napokamo se v kombi in via Ljubljana. Domov. Končno. Pri mami doma še eno presenečenje...njen mož je pripravil res lepo dobrodošlico z narezkom in še eno steklenico šampanjca. Mislim, da bomo še kdaj kam šle...tako lepo je priti domov. Ura je že skoraj 1 zjutraj, zato odpujsamo domov. Na hitr...
Preberite več

27. dan: Negreira - O Logoso (39,9 km)

Slika
Vstali smo zgodaj in se podali na pot. Brez kave. Ali zajtrka. Prva postaja šele čez cca 12 km. Uf, so se vlekli. Po zajtrku prvakov (kava, jajca s slanino, sveže iztisnjen pomarančni sok) je bilo seveda veliko lažje. Poleg tega je posijalo sonce, pokrajina je res lepa in veš, da boš kmalu prišel do morja. Vau....kdo bi si mislil;) Veličino dneva so nekoliko pokvarili moji prstki, ki so se začeli družiti s pokvarjeno bando - Žulji. Kratek postanek in oskrba prstov (zato pa imam zdravnika s seboj, kajne?) in spet je bilo prešerno. Skorajda brez zavedanja sva danes prišla na cilj. Kar naenkrat se je pojavil alberge. Še prej pa naju je prijazno pozdravil poni;) Pa še nekaj, da ne pozabim. V Španiji imajo smešna pokopališča. S samimi umetnimi (plastičnimi) rožami. Zaradi insektov.  Ki se jih bojijo kot hudič križa. Prilagam sliko, da dobite vtis, kako izgleda;) Današnja cvetka: besedne igrice so zelo zabavne, da mine čas in da ne opažiš morebitne monotonije ali v zdravnikovem primer...
Preberite več