2016 - Camino Frances

Včeraj sem dejansko prvič jedla pristno špansko hrano - pulpa (hobotnica, kuhana, razrezana na majhne kose, začinjena s soljo, pikantno papriko in olivnim oljem), paella (rižota, močno rumene barve, z morskimi sadeži in mesom), alamond kolač (zelo sladek, narejen iz mandljev, biskvitne teksture); vse skupaj smo seveda pojedli ob rdečem vinu, za konec pa še tradicionalni Orujo (žganje). Rekla bi, da je domača slovenska hrana vsekakor boljša od španske, toda bilo je dobro. In raznoliko. Za spremembo;) Današnja pot ni bila preveč posebna. Hodili smo po dolini, po asfaltu. Sicer obstaja t.i. Camino duro, težja različica čez hrib, za katerega se danes nisem odločila - pot je gozdna, torej blatna in spolzka. Manca je bila precej bolj pogumna in je šla po poti čez hrib - pot je bila res blatna in težavna, ampak tudi bolj pristna in romarska. Tetiva boli precej manj in hoja počasi postaja povsem samoumevna dnevna aktivnost. Še vedno hodim z Eckhardom. Klepetava o vseh sortah stvareh (zelo g...

Seveda smo včeraj nadaljevali z druženjem in pitjem zares odličnega vino tinto. Ker smo bivali v alberge donativo, se od romarjev pričakuje, da pomagajo pri pripravi skupne večerje. Na jedilniku je bila solata in testenine. Našli smo dva Italijana, ki sta nam skuhala zares odlično pasto italiano (al dente por supuesto). Dekleta so pripravila solato s čebulo, paradižnikom in tuno, ki smo jo tokrat pojedli na italijanski način (po glavni jedi; Španci jo sicer jedo kot predjed), kar je bila dobrodošla sprememba. Po okusni večerji smo se pobrali spat in smo vstali okrog 6ih. Pojedli skupni zajtrk in se podali na pot. Ker je ponoči deževalo, smo se večinoma držali asfaltne ceste ves dan. Po cca 8 km sem ujela Eckharda in preostanek današnje etape sva prehodila skupaj. Tudi to je bila dobrodošla sprememba (zadnjih par dni sem se večinoma družila z muziko v slušalkah), pa še angleščino vadim na ta način. Brezplačno;) V mestu Ponferrada sva se rahlo izgubila, zato strogega središča mesta z gr...