2016 - Camino Frances

Še zadnje jutro v Santiago de Compostela. Na hitro zmečemo stvari v nahrbtnike in počakamo taxi, ki nas pelje do letališča. Do tja je samo 15 km, lahko bi šle tudi peš. Ampak ker letimo že ob 8:35, vzamemo taxi;) Hitro prispemo v Valencio, na vrsti je 8 urno čakanje na let do Trsta. Pot pod noge in v mesto, na kavo, zajtrk, ogled. Ves ljubi dan se prestavljamo z riti na rit. Naporno! Še dobro, da ne dežuje. Ob 21:00 pristanemo v Trstu. Počakam na prtljago in upamo, da nas domači že čakajo. Potem, presenečenje. Prišli so. In sprejeli so nas kot velike zmagovalke. Nepopisno veselje. Okronali so nas z venci, poskrbeli za penino in odlično čokoladno poslastico. Za trenutek se res počutim čarobno. Napokamo se v kombi in via Ljubljana. Domov. Končno. Pri mami doma še eno presenečenje...njen mož je pripravil res lepo dobrodošlico z narezkom in še eno steklenico šampanjca. Mislim, da bomo še kdaj kam šle...tako lepo je priti domov. Ura je že skoraj 1 zjutraj, zato odpujsamo domov. Na hitr...

Za mano je še zadnji dan hoje. Dan, ko se zložijo vsi koščki sestavljanke v sliko, ki jo (upam) nikoli ne pozabim. In bil je čudovit dan. Sv. Jakob mi je postregel z vsem, kar premore. Prijetno hladnim jutrom in oblaki, da hoja v klanec ni bila izčrpujoča, dežjem na polovici poti, da sem v miru pojedla zajtrk in popila kavico, prvimi sončnimi žarki, ko sem spet zagledala ocean, prijazno hospitaliero, v katero sem se zaletela na ulici v Finisterri in kar nekaj znanimi obrazi romarjev, s katerimi smo se že srečali na Poti. Slednji so dali dnevu piko na i. Iskreno veselje, da nam je uspelo, vidno olajšanje na obrazu, pozitivna energija in sreča, da smo ta trenutek tukaj. In na koncu, prijetno sonce, ki mi greje hrbet, medtem ko v pristanišču pijem kavo, pišem te besede in preprosto lenarim. Finisterra je bila v času Rimljanov poznana kot "konec sveta" (Finis Terrae). Za njim je le še morje teme, kot so nekoč imenovali Atlantik. Do tja še nisem prišla, saj je do rta (s svetilni...