4. dan: Obanos - Azqueta (31,9 km)
Sonce, oblaki, veter. Pokrajina, ki jemlje dih. Razdalje, ki jih je potrebno premagati in cilji, ki jih je potrebno doseči. Danes sem sklenila prvo zavezništvo z drobceno pošastjo, ki ji radi rečemo "žulj". Prav potiho se je prikradel na drugi prstek leve noge. Dogovorila sva prijateljstvo in družno prehodila drugo polovico poti. V mestecu Estella smo si danes privoščile kosilo: cezarjevo solato, sendvič, ruladice, vino in coca colo. Moj levi gleženj nekako ni želel premora in je opozoril nase s topo in žgočo bolečino, za katero se je sprva zdelo, da bo odnehala tako hitro kot je prišla. Pa vendar je vztrajala, kasneje se ji je celo pridružila še ista zoprnija na desnem gležnju. Dobro podprte in z nekoliko težjimi nahrbtniki (kupile smo še živež za zajtrk) smo se podale proti Azqueti. Bolečina ni ponehala. Vprašam Manco kje je ahilova tetiva. Pa mi pove, da je to točno tam kjer me boli...še zagrabi jo, da sem ziher. Ajajaj....tole pa ne bo dobro. Nadaljujemo. Mimo vodnjaka