Odhajamo

Pa smo. Ready to go. Ajaj......

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Prihod domov - 23. 5. 2016

Slika
Še zadnje jutro v Santiago de Compostela. Na hitro zmečemo stvari v nahrbtnike in počakamo taxi, ki nas pelje do letališča. Do tja je samo 15 km, lahko bi šle tudi peš. Ampak ker letimo že ob 8:35, vzamemo taxi;) Hitro prispemo v Valencio, na vrsti je 8 urno čakanje na let do Trsta. Pot pod noge in v mesto, na kavo, zajtrk, ogled. Ves ljubi dan se prestavljamo z riti na rit. Naporno! Še dobro, da ne dežuje. Ob 21:00 pristanemo v Trstu. Počakam na prtljago in upamo, da nas domači že čakajo. Potem, presenečenje. Prišli so. In sprejeli so nas kot velike zmagovalke. Nepopisno veselje. Okronali so nas z venci, poskrbeli za penino in odlično čokoladno poslastico. Za trenutek se res počutim čarobno. Napokamo se v kombi in via Ljubljana. Domov. Končno. Pri mami doma še eno presenečenje...njen mož je pripravil res lepo dobrodošlico z narezkom in še eno steklenico šampanjca. Mislim, da bomo še kdaj kam šle...tako lepo je priti domov. Ura je že skoraj 1 zjutraj, zato odpujsamo domov. Na hitr...
Preberite več

Preklinjam kleno slovensko

Nekateri že veste, drugi boste pravkar izvedeli. Moja sestra (Manca) je po profesiji slovenist. Zagrizen. Pa nam je dala nalogo. Na Caminu ne bomo preklinjale. No, vsaj tako ne, kot smo vajene. Lahko uporabljamo klene slovenske kletvice, kot so: zlomek, krščen Matiček, Marija Snežna, tristo kosmatih ipd. V primeru rabe drugih, dosti bolj sočnih kletvic, bomo v skupni fond namenile po 0,3€ (za vsako izrečeno kletvico, ki ni ustrezna). Naloga velja od prestopa slovenske meje...to je bilo včeraj, okrog 17.ure. Stanje: Tina - 1,80€, mami - 1,20€, Manca - 0,00€. Fino, kajne? Ja, sem se malo zamislila. Pravzaprav sem presenečena, da jih ni bilo še več. Zakaj? No, včeraj sem po nesreči pustila telefon v kombiju GoOpti. Po srečnem naključju (hvala, mami) sem ugotovila, da ga nimam, hitro poklicala šoferja, ki ga je prijazno pripeljal nazaj. Potem smo debeli 2 uri čakali na let št. 1. Prišle nato v Bruselj, na majhno lokalno letališče, kjer so nam pred nosom pobrali vse stole in zaprli vse bif...
Preberite več

21. dan: Cacabelos - La Faba (31,9 km)

Slika
Včeraj sem dejansko prvič jedla pristno špansko hrano - pulpa (hobotnica, kuhana, razrezana na majhne kose, začinjena s soljo, pikantno papriko in olivnim oljem), paella (rižota, močno rumene barve, z morskimi sadeži in mesom), alamond kolač (zelo sladek, narejen iz mandljev, biskvitne teksture); vse skupaj smo seveda pojedli ob rdečem vinu, za konec pa še tradicionalni Orujo (žganje). Rekla bi, da je domača slovenska hrana vsekakor boljša od španske, toda bilo je dobro. In raznoliko. Za spremembo;) Današnja pot ni bila preveč posebna. Hodili smo po dolini, po asfaltu. Sicer obstaja t.i. Camino duro, težja različica čez hrib, za katerega se danes nisem odločila - pot je gozdna, torej blatna in spolzka. Manca je bila precej bolj pogumna in je šla po poti čez hrib - pot je bila res blatna in težavna, ampak tudi bolj pristna in romarska. Tetiva boli precej manj in hoja počasi postaja povsem samoumevna dnevna aktivnost. Še vedno hodim z Eckhardom. Klepetava o vseh sortah stvareh (zelo g...
Preberite več