2016 - Camino Frances

Včerajšnji večer in današnje jutro sta bila skoraj kot iz pravljice. Pri gospe Cristini (lastnica alberga) smo jedli okrepčilno domačo hrano (za večerjo juha iz sušenega graha, solata z orehi in rozinami, narastek iz makaronov, zelenjave, klobas in čudovit, doma pečen, zelo aromatičen jabolčni kolač --> da se je znašel na jedilniku, gre zahvala dvema Nemkama, ki sta bili v tem istem albergu že lani, ko ga je Cristina spekla eni od njiju za rojstni dan; ker je bil nepozabno dober, sta prosili, da ga speče ponovno - na srečo vseh nas; za zajtrk domač kruh, domača marmelada in doma narejen jogurt). Naše brbončice so imele zabavo tega meseca. Mi pa smo se malo podružili, precej nasmejali, zašili gumb na hlačah, zapakirali dnevnik za pošiljko domov in spili malo klasičnega rdečega vina. Mhmmmm, res je bilo odlično! Vreme je bilo danes na naši strani. Odnesli smo jo brez kaplje dežja, se je pa precej ohladilo in tudi veter se je spet okrepil. Večino dneva smo hodili ob glavni cesti, po a...

Že včeraj popoldne se je vreme začelo kisati. Oblačilo se je in pihalo, tudi bliskalo in grmelo, zvečer pa je že padal dež. Spat smo šli z upanjem, da bo do jutra pošlo. Pa ni. Tudi napoved je taka - Španci očitno precej dobro napovedujejo vreme;( Dežne hlače in palerine smo oblekli, še preden smo stopili z alberga. Pralo nas je cel dan. Ko se čevlji napojijo z vodo in blatom in postanejo za kakšen kilogram težji, si želiš, da bi imel tiste iz Gore-texa. Ampak bi potem v vročini dihal na škrge. Zato je pravzaprav vseeno. Kakšna je bila današnja pot, vam težko povem. Večino časa sem gledala v tla, da sem se bolj ali manj uspešno izogibala lužam in globokemu blatu. Hodili smo ob glavni (zelo prometni) cesti, okrog nas pa je bilo vse videti ravno. Morda kot Ljubljansko barje?!? Današnja cvetka: po nič kaj zavidljivem pohodu, smo prišli na cilj, tu pa do krasnega alberga, ki nekoliko spominja na toskanski stil. Spale bomo v sobi s štirimi posteljami, morda bomo imele srečo in bo ena ost...