2016 - Camino Frances

Ponoči sem spala kot novorojenček, ki še ni doumel ritma spanja in budnega stanja. Zbujala sem se vsakih nekaj ur (vino???), jutro pa ni in ni hotelo priti. Malo čez 5. uro sem vstala, umila zobke, pospravila svoje imetje v nahrbtnik in šla. V temo. In mraz. Prvih 10 km sem hodila kot mesečnik. Nič mi ni bilo prav. Ne supergi, ne nahrbtnik, še hlače so se nekam čudno gubale okrog nog. Ker je bila tema, družbe pa nisem imela, se je čas vlekel do neskončnosti. Pridem v prvo mestece - vse zaprto. Pridem v drugo - vse zaprto. V tretjem pa zagledam alberg iz katerega so ravno pokukale prve romarske glave. K sreči imajo bar. Naročim kavo in zajtrk (sendvič z jajčno omleto, slanino in sirom). Kavo s cigaretom si privoščim takoj. Počutim se čudno, nekam slabotno. Malo se mi vrti in obliva me pot. Prvi grižljaj sendviča ne pomaga. Samo še slabše je bilo. Grem na wc. Olajšanje. In svet postane lepši;) Preobujem se še v Teve in nadaljujem. Zdaj bolj radostno in z nekoliko poskočnejšim tempom. K...

Vstala sem zelo zgodaj. Okrog 5ih. Vsi so še spali, ampak zrak v sobi ni bil prijeten. Cca 10 moških in njihovih vonjav + eden od njih zelo pijan (ko je prišel v sobo, se je zdelo, da je fliper kuglica iz avtomata - premetavalo ga je iz enega pograda do drugega kot za stavo), je bilo enostavno preveč za predelati, zato je bilo najbolje vstati. Zunaj je bila še popolna tema. V jedilnici tudi (lastnik alberga oz. prostovoljec, ki je tu že 2 leti, prav tako spi na kavču v jedilnici). Kljub temu, da iz kruhomata zelo lepo diši, ga ne želim buditi, zato si pripravim Nescafe, si zvijem cigaret s črnim tobakom (donativo, iz alberga) in čakam, da grem še enkrat na wc. V tem času se zbudi še eden od romarjev. Po izmenjavi vljudnostnih fraz, se dogovoriva, da skupaj začneva današnjo etapo. Zunaj je še vedno tema. In mraz. Kljub temu vzameva pot pod noge. Je Ukrajinec. Ki hodi z enakim tempom kot jaz. Odlično! Malo klepetava in kot bi mignil prehodiva 10 km. Ustaviva se na kavi in prigrizku za za...