2016 - Camino Frances

Večerja prejšnjega dne je bila dobra. Solata s čebulo, tuno in paradižnikom za predjed, pečen piščanec oz. govedina s pomfrijem za glavno jed in jogurt s sladkorjem/limonin sladoled/puding za sladico. Okrepčilno. Ponoči ni padal sneg. Samo dež. Kljub temu je bilo zjutraj zelo hladno. In oblačno. In vetrovno. Neprijazno vreme za romarje. Še posebej, če hodijo v Tevah. Brrrrrrrrr;( Iz nadmorske višine cca 900 m smo se dvignile na dobrega tisočaka. Dvakrat. Na vrhu je bila vsakič planota. Vetrovna;) Danes smo hodile skozi kraj, kjer so našli ostanke 800.000 let starih kosti prvega Evropejca (kraj Atapuerca), kasneje pa ob vojaškem območju, zagrajenem z bodočo žico. Rahlo strašljivo. Veter še ni nehal pihati, se je pa sonce osvobodilo oblakov okrog 11ih. Od takrat je jasno in brez oblačkov. Končno! Z vrha druge planote se je razprostrl razgled na dolino in mesto Burgos, ki je bilo nekoč glavno središče pokrajine Kastilija in Leon (kasneje je središče postalo mesto Madrid). Ta pokrajina j...

Biti vsak dan na poti in hoditi je naporno. Zelo. Zdaj se že vse tri (in verjetno ostalih "n" romarjev) borimo z bolečinami v nogah. Mami zdelujejo žulji in kolena, Manco gležnji, mene še vedno tetive in boleča meča (današnje kilometre sem prehodila v celoti v Tevah; je bilo še kar prijetno). Ampak to je menda normalno. In vse to tudi mine. Prej ali slej. Pravijo tisti, ki so to že doživeli. Verjamemo. Kaj pa nam preostane drugega? Camino menda lahko razdelimo na tri etape. Prva je fizična. V tej te doletijo vse bolečine možne. Drži. Druga etapa je psihična. Pot, ki bo kmalu sledila (čez dobrih 40 km, od Burgosa do Leona) je precej ravninska, nič za videt, nič kar bi odvrnilo in zaposlilo misli. Komaj čakam;) Tretji del poti (do Santiaga de Compostela) pa naj bi bil duhovni. Ko oddelaš z bolečino, fizično in psihično, si dovzeten za duhovno energijo, preobrazbo, razsvetlenje. Moj bog, le kaj bomo postale na koncu? No, ne bomo prehitevali. Kar bo, pač bo. Skrb na zalogo še ni...