2016 - Camino Frances

Danes smo šli v hribe. Dobesedno;) Jutro je bilo hladno, vetrovno in deževno. Še sreča, da ob pešpoti poteka tudi avtomobilska, asfaltirana cesta - po njej smo hodile večino dneva, saj je bila pešpot enostavno preveč namočena in blatna. Počasi smo se vzpenjali v hrib, do nadmorske višine 1.433 metrov. Na poti navkreber (zložna, nič zahtvena strmina) nismo videli kaj dosti, saj je bilo zelo oblačno in vetrovno. Smo pa slišali krave mukati in to zelo naglas! Malo pred vrhom stoji mestece Foncebadon, v katerem so do 19. stoletja menihi pod kraljevim varstvom skrbeli za romarje in pot. Potem je mestece izumrlo, v zadnjih letih pa ga počasi spet oživljajo in obnavljajo. Škoda, da je bilo vreme slabo in slike ni bilo možno ovekovečiti s fotografijo. Na vrhu stoji znani Cruz de Ferro - na velikem kupu kamenja stoji preprost drog s križem, ki predstavlja eno najbolj nepozabnih točk na Poti. Romarji naj bi s seboj na Pot prinesli kamen (od doma, sicer ne velja!!!), ga tu odložili in si s tem s...

Včerajšnji večer in današnje jutro sta bila skoraj kot iz pravljice. Pri gospe Cristini (lastnica alberga) smo jedli okrepčilno domačo hrano (za večerjo juha iz sušenega graha, solata z orehi in rozinami, narastek iz makaronov, zelenjave, klobas in čudovit, doma pečen, zelo aromatičen jabolčni kolač --> da se je znašel na jedilniku, gre zahvala dvema Nemkama, ki sta bili v tem istem albergu že lani, ko ga je Cristina spekla eni od njiju za rojstni dan; ker je bil nepozabno dober, sta prosili, da ga speče ponovno - na srečo vseh nas; za zajtrk domač kruh, domača marmelada in doma narejen jogurt). Naše brbončice so imele zabavo tega meseca. Mi pa smo se malo podružili, precej nasmejali, zašili gumb na hlačah, zapakirali dnevnik za pošiljko domov in spili malo klasičnega rdečega vina. Mhmmmm, res je bilo odlično! Vreme je bilo danes na naši strani. Odnesli smo jo brez kaplje dežja, se je pa precej ohladilo in tudi veter se je spet okrepil. Večino dneva smo hodili ob glavni cesti, po a...