Greš z mano na Camino?
Slabo leto dni nazaj sva s sestrico klepetali in beseda je nanesla na pogovor o romarski španski peš poti. Na moje vprašanje "Jaz bi rada šla, bi šla ti z mano?", mi je odgovorila s sila preprostim"Ja, prav, pa pejva." Verjetno ne ena ne druga na začetku nisva mislili povsem resno. Prebrali sva nekaj forumov, pogledali sličice in opise poti in počasi je vse bolj postajalo jasno, da je Camino (Pot) tisto, kar želiva izkusiti tudi na lastni koži. Ker pa je v življenju bolj malo stvari enostavnih, se je kaj kmalu zgodil zaplet. Najina ljuba mati se nama je želela pridružiti. Stoično sva prenašali provokacije in manipulacije in se po mesecih upiranja vendarle vdali v usodo. Sredi oktobra 2015 je padla dokončna odločitev. Kupile smo letalske karte. Kljub temu, da so bile smešno poceni, povratka v naših mislih ni bilo več. Sredi aprila 2016 odhajamo na Pot. Sestra, mati in jaz Moja sestrica (25 let) je čudovito bitje. S svojo prepruostjostjo in iskrenostjo se z lah