2016 - Camino Frances

Po zelo slabi vremenski napovedi in zloveščih oblakih danes zjutraj, smo pričakovale dež, veter in mraz. Na srečo vseh nas smo imele večino poti delno oblačno vreme in kar precej sonca. Dežne kaplje so se nam na kratko pridružile malo pred ciljem. Pa še te v obliki nevihte, ki je bila hitro mimo. Danes nas je pot po razgibani pokrajini, kjer raste predvsem trava, grmičevje in pritlikavo drevje, vodila po večinoma gozdnatih poteh, ki so zaradi minulega dežja zelo blatne. Blatne so sedaj tudi naše superge in hlače; ( Srečale smo južno-afričana. Bil je na Caminu, v Španiji našel ljubezen svojega življenja, se preselil sem in kupil cerkev. Staro, na pol podrto in izropano cerkev. Sedaj ves svoj čas namenja obnovi, ki se vleče kot ponedeljki po dopustu. Da je danes res naš srečen dan, dokazuje tudi alberg v katerem bomo prespale. Na čudoviti lokaciji ( na hribčku, idilične arhitekture in okolice), z neverjetnima oskrbnicama, majhno kopalnico z vročo vodo, komaj 18imi posteljami, večerjo i...

Po včerajšnjem dooooolgem dnevu in blagodejnemu spancu, zelo skromnemu in komaj okusnem zajtrku smo se podale na pot. Ko smo stopile skozi vrata alberga, so nas pričakale prve dežne kapljice. Ruzake dol, palerine ven in akcija. Saj je samo dež, sem si ponavljala kar precej dolgo. Pot se je vila čez drn in strn, precej navkreber;) Potem je začelo pihati. Tako močno, da so se hlače in palerine posušile. Ker smo precej grintave ;), nas je nekajkrat skoraj odpihnilo. Današnja cvetka: po cca 2 urah me je tiščalo lulat. Ker je romarjev ogromno, pot pa brez dreves, je bilo treba iti na "ta prav WC". Vstopila sem v alberge (lep, zelo urejen, Orisson), poiskala wc in pokljukala. Zaprto. Stopim do šanka, prosim za ključ. Pa me mladenka vpraša, če sem njihov gost. Nisem. Potem nič wc-ja, pravi. Vprašam, če lahko plačam. Lahko. Koliko? 2€. Me je skoraj kap zadela in mislite si lahko koliko kletvic (nedovoljenih) se je znašlo v mojih mislih! Plačam 2€. Potem še enkrat prosim za ključe. P...