9. dan: Espinosa del Camino - Cardanuela Riopico (29 km)

Večerja prejšnjega dne je bila dobra. Solata s čebulo, tuno in paradižnikom za predjed, pečen piščanec oz. govedina s pomfrijem za glavno jed in jogurt s sladkorjem/limonin sladoled/puding za sladico. Okrepčilno. Ponoči ni padal sneg. Samo dež. Kljub temu je bilo zjutraj zelo hladno. In oblačno. In vetrovno. Neprijazno vreme za romarje. Še posebej, če hodijo v Tevah. Brrrrrrrrr;(
Iz nadmorske višine cca 900 m smo se dvignile na dobrega tisočaka. Dvakrat. Na vrhu je bila vsakič planota. Vetrovna;) Danes smo hodile skozi kraj, kjer so našli ostanke 800.000 let starih kosti prvega Evropejca (kraj Atapuerca), kasneje pa ob vojaškem območju, zagrajenem z bodočo žico. Rahlo strašljivo. Veter še ni nehal pihati, se je pa sonce osvobodilo oblakov okrog 11ih. Od takrat je jasno in brez oblačkov. Končno!
Z vrha druge planote se je razprostrl razgled na dolino in mesto Burgos, ki je bilo nekoč glavno središče pokrajine Kastilija in Leon (kasneje je središče postalo mesto Madrid). Ta pokrajina je precej ravninska in nas bo spremljala naslednjih 400 km (torej približno 15 dni hoje).
Ustavile smo se v albergu, v majhnem mestecu, ki nima niti trgovine. Imamo pa sobo s štirimi posteljami (delimo si jo z neko azijsko deklico) in lastno kopalnico. Neprecenljivo.
Današnja cvetka: zjutraj sem si pred odhodom namazala levo nogo s hladilnim gelom. V veri, da mi bo to koristilo. Nakar Manca zgrožena pove, da se to ne sme, ker je gel hladilni in se mi mišice ne bodo segrele do popoldneva. Seveda ima prav. Zato z vlažilnimi in papirnatimi robčki zbrišem gel z noge. Precej uspešno, ker negativnih posledic ni bilo. Na srečo.
Današnje spoznanje: ko posije sonce, tudi ptički bolj veselo pojejo.
Št. izrečenih (nedovoljenih) kletvic: 0






Komentarji

  1. Unknown28. april 2016 ob 12:03

    Drage deklice,

    vidim, da vam bo uspelo. Naj se žulji posušijo in bolečine umirijo. Valerija

    OdgovoriIzbriši
  2. Seba28. april 2016 ob 23:26

    Sonce dvigne duha ampak ožge ušesa. Upam, da imaš klobuček na glavi Tina ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Sometimesiwalk30. april 2016 ob 01:20

      Namesto klobuka imam Vzajemnino kapo s šiltom, ki je sicer zeloooo praktična;) Ušesa se bodo pa pač olupila.....

      Izbriši
  3. Unknown29. april 2016 ob 00:20

    super ste kar tako naprej še teh par ... km in uspelo bo, midva greva pa v banjole k je par stopinj topleje, srečno111

    OdgovoriIzbriši
  4. Unknown2. maj 2016 ob 10:31

    Uživam ob branju in pozdrav Manci (Nataša).

    OdgovoriIzbriši
  5. Unknown2. maj 2016 ob 10:32

    Hotela sem napisat, da poseben pozdrav. Vsem SREČNO!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

25. dan: Melide - Pedrouzo (33,2 km)

Slika
Melide - geografsko središče Galicije, sečišče najstarejše Jakobove poti Camino Primitivo (ki se začne v kraju Oviedo - blizu severne obale Španije) s Camino frances (pot, po kateri hodimo mi). Poleg tega pa tudi velja za prvo mesto na Poti, kjer je doma pristna španska Pulpo Gallego (hobotnica). Kuhajo jo v velikih loncih, kar na ulici, pred restavracijo (pulporia) in ti jo postrežejo "to go". Vse lepo in prav. Če ne bi deževalo. Spet! In to močno! Štartala sva precej pozno (okrog pol devetih), ker sva upala, da bo ponehal. Pa ni! Odločila sva se, da bova hodila po glavni cesti in ne po "pravi" poti, ki je bila danes še bolj blatna kot včeraj. Hodila sem s svojim tempom in kmalu izgubila Eckharda. Konec koncev je že gospod v zrelih letih;) Po cca dveh urah in pol sem resnično potrebovala pavzo (s pelerine je ves dež odtekal na hlače in superge, pod njo pa se je prav tako nabralo ogromno vode - kondenzacija), zato sem zavila v bar na kavo in wc. In glej, glej....Pot...
Preberite več

29. dan: Muxia - Finisterre (29,3 km)

Slika
Za mano je še zadnji dan hoje. Dan, ko se zložijo vsi koščki sestavljanke v sliko, ki jo (upam) nikoli ne pozabim. In bil je čudovit dan. Sv. Jakob mi je postregel z vsem, kar premore. Prijetno hladnim jutrom in oblaki, da hoja v klanec ni bila izčrpujoča, dežjem na polovici poti, da sem v miru pojedla zajtrk in popila kavico, prvimi sončnimi žarki, ko sem spet zagledala ocean, prijazno hospitaliero, v katero sem se zaletela na ulici v Finisterri in kar nekaj znanimi obrazi romarjev, s katerimi smo se že srečali na Poti. Slednji so dali dnevu piko na i. Iskreno veselje, da nam je uspelo, vidno olajšanje na obrazu, pozitivna energija in sreča, da smo ta trenutek tukaj. In na koncu, prijetno sonce, ki mi greje hrbet, medtem ko v pristanišču pijem kavo, pišem te besede in preprosto lenarim. Finisterra je bila v času Rimljanov poznana kot "konec sveta" (Finis Terrae). Za njim je le še morje teme, kot so nekoč imenovali Atlantik. Do tja še nisem prišla, saj je do rta (s svetilni...
Preberite več

26. dan: Pedrouzo - Santiago de Compostela - Negreira (43,1 km)

Slika
Po okrepčilnem zajtrku (glej prvo sliko) sva se odpravila proti Santiagu in potrpežljivo čakala na sonce. Le to naju je počastilo s svojimi žarki ob prihodu v center Santiaga. Sicer lahko naslednje slišite od prav vsakega romarja, ampak vseeno. Prihod v Santiago ni prav nič veličasten. Neokusne stavbe, brez pridiha spiritualnosti ali česa podobnega. No, res je, da naj bi to prinesel romar s seboj. Po pravem zajtrku v samem centru mesta, na vrtu hotela, ki je skrit očem večini romarjev (prednosti romanja z izkušenejšimi), sva bila nared za formalni del - katedrala in Compostela (certifikat, ki ga prejme romar kot potrdilo, da je prehodil Pot). Množica ljudi me je spravila v nejevoljo. Že res, da je Santiago tretje največje romarsko središče, ampak količina ljudi je bila nepopisna (glede na trenutno navajenost na samoto in srečavanje ljudi le na vsakih nekaj km). Kljub temu sem pokukala v katedralo. Ravno v času maše. Ogromno ljudi, slikati pa se v tem času ne sme. Nič hudega, saj pride...
Preberite več