27. dan: Negreira - O Logoso (39,9 km)

Vstali smo zgodaj in se podali na pot. Brez kave. Ali zajtrka. Prva postaja šele čez cca 12 km. Uf, so se vlekli. Po zajtrku prvakov (kava, jajca s slanino, sveže iztisnjen pomarančni sok) je bilo seveda veliko lažje. Poleg tega je posijalo sonce, pokrajina je res lepa in veš, da boš kmalu prišel do morja. Vau....kdo bi si mislil;)
Veličino dneva so nekoliko pokvarili moji prstki, ki so se začeli družiti s pokvarjeno bando - Žulji. Kratek postanek in oskrba prstov (zato pa imam zdravnika s seboj, kajne?) in spet je bilo prešerno. Skorajda brez zavedanja sva danes prišla na cilj. Kar naenkrat se je pojavil alberge. Še prej pa naju je prijazno pozdravil poni;)
Pa še nekaj, da ne pozabim. V Španiji imajo smešna pokopališča. S samimi umetnimi (plastičnimi) rožami. Zaradi insektov.  Ki se jih bojijo kot hudič križa. Prilagam sliko, da dobite vtis, kako izgleda;)
Današnja cvetka: besedne igrice so zelo zabavne, da mine čas in da ne opažiš morebitne monotonije ali v zdravnikovem primeru, da ne občutiš, da hodiš v klanec. Igrala sva se Kdo sem? Vsakokrat je izgubil. Je le že gospod v letih;)
Današnje spoznanje: niso vsi ljudje hvaležni. Eden od romarjev je izgubil svojo jakno z denarjem in cigareti. Drugi romar jo je pobral in nosil cca 10 km. Zapletli smo se v klepet in se ustavili v prvem baru. Vprašal je ali kdo pogreša jakno. Romar, čigar jakna je bila, niti ni vedel, da jo je izgubil. Čeprav je bil v baru in že naročil pijačo (po navadi takoj pripraviš denar in cigarete - on očitno ne). Na koncu je sicer zamomljal 'hvala', ampak fantu, ki je nosil jakno 10 km, ni ponudil niti pijače. Pošteno?
Št. izrečenih (nedovoljenih) kletvic: 0







Komentarji

  1. Unknown16. maj 2016 ob 12:33

    zdaj ko pridete do cilja pa se le vkrcajte na letalo d naute šle peš nazaj k vam tko fajn gre hahaha!!!

    OdgovoriIzbriši
  2. Unknown16. maj 2016 ob 12:48

    Antonio, tvoj komentar je na mestu. Te so res od vraga! Zdrgnene pa tako, da niti za kavico niso nabrale v mošnjiček!

    OdgovoriIzbriši
  3. Seba16. maj 2016 ob 13:27

    Mogoče je bil pa revež samo tako presenečen in pretresen, da je na primerno zahvalo preprosto pozabil in mu je bilo kasneje hudo žal.
    Positive thinking Tinča ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. Seba16. maj 2016 ob 13:29

    P.S.: od kje se je pa ta pony prikazal :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Sometimesiwalk17. maj 2016 ob 01:19

    Poni nas je pozdravil na cilju...in tako milo je gledal;)

    OdgovoriIzbriši
  6. Unknown17. maj 2016 ob 04:35

    Pošteno se je zahvalil. Kaj bi več? Razočarana? Le zakaj? :-)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

25. dan: Melide - Pedrouzo (33,2 km)

Slika
Melide - geografsko središče Galicije, sečišče najstarejše Jakobove poti Camino Primitivo (ki se začne v kraju Oviedo - blizu severne obale Španije) s Camino frances (pot, po kateri hodimo mi). Poleg tega pa tudi velja za prvo mesto na Poti, kjer je doma pristna španska Pulpo Gallego (hobotnica). Kuhajo jo v velikih loncih, kar na ulici, pred restavracijo (pulporia) in ti jo postrežejo "to go". Vse lepo in prav. Če ne bi deževalo. Spet! In to močno! Štartala sva precej pozno (okrog pol devetih), ker sva upala, da bo ponehal. Pa ni! Odločila sva se, da bova hodila po glavni cesti in ne po "pravi" poti, ki je bila danes še bolj blatna kot včeraj. Hodila sem s svojim tempom in kmalu izgubila Eckharda. Konec koncev je že gospod v zrelih letih;) Po cca dveh urah in pol sem resnično potrebovala pavzo (s pelerine je ves dež odtekal na hlače in superge, pod njo pa se je prav tako nabralo ogromno vode - kondenzacija), zato sem zavila v bar na kavo in wc. In glej, glej....Pot
Preberite več

16. dan: Puente Villarente - Leon - Virgen del Camino (20,1 km)

Slika
Že včeraj smo se odločile, da bo današnja etapa kratka, zato se nam zjutraj ni nikamor mudilo. Moja tetiva se je v zadnjih dveh dneh ponovno razbohotila, zato moram še kar hoditi v tevah. To mi gre res že pošteno na živce, saj imam podplate kot konjska kopita, ki bolijo zaradi premalo blaženja in opore. Ker bomo danes prečkale zadnje veliko mesto pred Santiagom (Leon), se nadejam, da bom našla trgovino, v kateri bom lahko kupila nove Teve -> pričakujem, da bodo nove mehkejše in morda bolj stabilne. Pot še vedno poteka ob glavni cesti, le da je pokrajina nekoliko bolj razgibana. Tokrat imamo srečo in nas trasa ne vodi skozi industrijsko predmestje, ampak direktno v mesto. Na ulici nas ustavi gospod iz turistične pisarne in nas povabi na žigosanje romarskega potnega lista. Ta je torej bogatejši za nov žig, naši mehurji pa prazni (izkoristile smo wc v tej pisarni). Po manj kot kilometru nas ustavi še Guarda Civil Municipal, ki prav tako seznanja romarje s potekom poti po mestu in del
Preberite več

Finisterra - počitek

Slika
Nenavadno, koliko časa imam, ko ni treba hoditi. Vstanem ob 8ih, jem zajtrk do 10ih in klepetam z drugimi, ki prav tako počivajo. Izmenjujemo si vtise, izkušnje, misli. Potem grem na sprehod po mestu. Ker je majhno, ne traja dolgo;) Potem popijem kavico v marini, na istem mestu kot prvi dan, da ni potrebno ponovno prijavljanje na wi-fi. Sedim, klepetam s prijateljico doma in čakam, da prideta mami in Manca. Zdi se že dolgo, kar smo se videle. Ker čas teče res počasi, si naročim kosilo - hobotnico (res naredijo zelo dobro). Čeprav nisem lačna. Ker za sedenje na riti ne potrebuješ veliko energije. Ampak vseeno. Potem prideta! Veselje! Videti in slišati sta fantastično. Shujšali sta. Zanikata. Itak;) Skupaj popijemo kavico in klepetamo. Čas mineva hitreje. Se prestavimo v drugo restavracijo, kjer si mami privošči lep kos mesa, jaz pa cheesecake (že drugi kos). Potem odideta na konec sveta - še zadnji napor. Zatem pride počitek tudi za njiju. Mislim, da ga že težko pričakujeta. Ko se vrnet
Preberite več