13. dan: Villarmentero de Canpos - Ledigos (33,1 km)

Vstala sem zelo zgodaj. Okrog 5ih. Vsi so še spali, ampak zrak v sobi ni bil prijeten. Cca 10 moških in njihovih vonjav + eden od njih zelo pijan (ko je prišel v sobo, se je zdelo, da je fliper kuglica iz avtomata - premetavalo ga je iz enega pograda do drugega kot za stavo), je bilo enostavno preveč za predelati, zato je bilo najbolje vstati. Zunaj je bila še popolna tema. V jedilnici tudi (lastnik alberga oz. prostovoljec, ki je tu že 2 leti, prav tako spi na kavču v jedilnici). Kljub temu, da iz kruhomata zelo lepo diši, ga ne želim buditi, zato si pripravim Nescafe, si zvijem cigaret s črnim tobakom (donativo, iz alberga) in čakam, da grem še enkrat na wc. V tem času se zbudi še eden od romarjev. Po izmenjavi vljudnostnih fraz, se dogovoriva, da skupaj začneva današnjo etapo. Zunaj je še vedno tema. In mraz. Kljub temu vzameva pot pod noge. Je Ukrajinec. Ki hodi z enakim tempom kot jaz. Odlično! Malo klepetava in kot bi mignil prehodiva 10 km. Ustaviva se na kavi in prigrizku za zajtrk (zame je bil rogljič, zanj sendvič s sirom). Ura je 8, ampak vse trgovine so zaprte. Očitno imajo praznik. Cigarete kupim na bencinski črpalki. Zelo drage (5 € za škatlico Marlboro). Nadaljujeva pot, ki kar naenkrat postane dolgočasna rimska pot,  12 km ravne poti, po kateri so Rimljani prevažali zlato, ravna, kot bi jo narisal z ravnilom in na kateri bodo enostavno ničesar, kar bi oko želelo videti ali se spočiti na čem. Še ena pavza. Sezujem superge (danes trpim v njih, ker v Tevah ne zdržim več - podplati bolijo kot sto hudičev!!!!), zmasiram podplate, grem lulat in sem pripravljena za nadaljnih 10 km. Vmes pojem še en sladoled in če nahrbtnik ne bi spuščal nadležnih zvokov (Škrip - Škrip), bi lahko rekli, da je bila pot zadovoljiva;)
Današnja cvetka: v alberg sva z Ukrajincem prišla zgodaj (ob 13:15; odprejo jih šele ob 13ih). Ko so naju nastanili in sva opravila svoje lepotičenje in pranje perila, sva si privoščila dva kozarca belega vina. Potem sta prišli mami in Manca, ko sta opravili lepotičenje in pranje perila, smo v marketu kupile steklenico vina, vodo, coca colo, sir, banane in pomaranče za zajtrk. Z mami sva načeli steklenico, po prvem kozarcu ji je postalo slabo (namesto magnezija je pojedla odvajalo!!!!), zato je šla počivat, jaz pa sem nadaljevala s praznjenjem steklenice. Menda ne bo šla v nič!?! Ves popoldan sem preživela na soncu, v lahkotnem klepetu z zakoncema iz Norveške in Ukrajincem. Slednji je podlegel alkoholu in šel v Mižale, jaz pa ta trenutek večerjam skupaj z Manco in še enim Nemcem.
Današnje spoznanje: don't quit until miracle happens.
Št. izrečenih (nedovoljenih) kletvic: 0