6. dan: Viana - Ventosa (cca 28 km)

Včerajšnji dan je bil slab. Zelo slab. Tako fizično kot psihično. Vse tri smo se počutile za enga vraga. In šle ena drugi na živce. Kar ni nič čudnega. Ali slabega. Imele smo pač enega od tistih dni.
Današnje jutro je kazalo precej podobno. Zjutraj, ko sem obula superge, so mi solze stopile v oči. Bolečina. Jeza. Togota. Sram. Kaj bo prinesel dan? Bo sedaj vsak dan tako? Boleče? Nevzdržno? Sitno? Joj....
Korak za korakom stopam v dan. Zapustile smo pokrajino Navarre (pokrajina od francoske meje) v mestecu Logrono, ki je hkrati glavno mesto pokrajine La Rioja. Mesto mi gre na živce. Preveč hrupa in preveč ljudi. Spotoma kupim dve banani in hodim naprej. Prvo banano pojem za zajtrk. Prehodim glavni park mesta. Močno me že tišči lulat. Ljudje vsepovsod. Končno dospem do WCja. V isti zgradbi imajo tudi kafeterio. Naročim si dolgo kavo z mlekom (take away). To bo moja malica. Privoščim si še cigaret. Nebeško.
Pokrajina La Rioja slovi po vinogradništvu, več kot 80% vina, ki ga pridelajo, je Rdečega. Pot je zložna, pretežno ravna. Sem in tja prečkamo glavno cesto. Hodim ves čas. Se ne ustavljam. Srečam Nemko in Finko. Mladi deklici (okrog 25 let), ki iščeta svoj prostor pod soncem. Kmalu se poslovimo. Ker jaz nimam postankov. Zaradi tetive.
Kar naenkrat se znajdem pred današnjim ciljem. Tako hitro se je zgodilo. Ura še ni dve popoldan (resnično hitro dospeš na cilj, če hodiš brez postanka). Pokličem Manco, če sem v pravem mestu. Sem. Najdem albergue. Prijeten kraj. Mladenka me popiše in mi predstavi splane prostore, kopalnico, kuhinjo, teraso. Odložim nahrbtnik in si privoščim cigaret na terasi. Dva. Čakam mami in sestro. Po debeli uri končno prideta. Opravimo higienska opravila (tuširanje ipd). Ker imajo pralni in sušilni stroj, predlagam, da ju uporabimo. Se strinjata. Skupaj z gospodom iz Nemčije operemo in posušimo perilo. Mhmmmm, kako lepo dišeče in sveže je. Vmes nakupimo sestavine za večerjo in zajtrk v trgovini, ki je v sklopu alberga. Za večerjo makaroni z omako Siciliana, za zajtrk jajčka na oko z ne preveč svežim kruhom. Dodamo še steklenico vino. Ki jo z mami popijeva precej hitro. Zato kupiva še eno. Ki jo prav tako popijeva. Brez težav.
Za večerjo so makaroni. In sončenje na terasi. Dokler ne zaide sonce. Do takrat so cunje oprane in suhe. Zdaj gremo lahko spat. Čeprav je ura šele osem in je zunaj še dan;)
Današnja cvetka: na poti sem srečala Bolgara, ki je imel precejšnjo smolo. Po dveh letih stalnega sedenja pred računalnikom, se je podal na Camino. Z novimi pohodnimi čevlji. Ki so ga križali že drugi dan. Vnetje tetive. Zdaj že 5. dan hodi v Tevah. In je ok. Z izjemo nahrbtnika. Ki sam zase tehta 3 kg. Gospod (star okrog 40 let) pa verjetno nima več kg kot 60. Pa je vseeno kar hodil. S cigaretom v ustih. Svaka čast.
Današnje spoznanje: za dežjem vedno posije sonce. Če mu dovoliš.
Št. izrečenih (nedovoljenih) kletvic: 1 (ne priznam, rekla samo FA..., Manca ne prizna;( ... )