10. dan: Cardanuela Riopico - Hornillos del Camino (35 km)
Zjutraj smo imeli minus. Šipe na avtomobilih so bile zamrznjene. Ampak je sonce že kmalu posijalo in sije že ves dan;)
Začetek današnje poti ni bil preveč vzpodbuden. Asfaltna cesta, ki je hitro vodila okrog letališča Burgos in potem ob prometni vpadnici v samo mesto. Skozi industrijski del. Da je bilo še huje, me je (spet) tiščalo lulat. Kar pa ne smeš početi nikjer, kjer nisi gost. "Javnih" stranišč pa nimajo. Manca pravi, da lastnike lokalov razume. Ker je romarjev veliko in delajo gužvo s svojimi nahrbtniki. No, jaz jih ne razumem. Še posebej ne zato, ker jih lepo prosiš, če smeš koristiti wc, pa te gladko pošljejo v ... (no, saj veste kam). Rezultat je bil ta, da v četrto nisem več spraševala, ampak sem kar šla na wc. Nihče mi ni nič rekel. Še dobro, da mi ni;)
Burgos, kot nekdanje politično, gospodarsko in cerkveno središče regije Kastilije in Leon, name ni pustilo nikakršnega vtisa. Pravzaprav me je razočaralo. Mesto je razvlečeno, prav nič prijazno, tudi lepo ne. Edina svetla točka je katedrala de Santa Maria, ki velja za izjemen primerek gotske arhitekture. Gradili so jo od leta 1222, dokončali so jo v 16. stoletju.
Preden smo zapustile mesto, smo si privoščile še malico, potem pa nadaljevale s prestavljanjem ene noge pred drugo. Zopet in spet in ponovno in še enkrat od začetka in tako do neskončnosti. Mami ima resne težave z žulji, zato je danes polovico poti prehodila v sandalih. Kar morda ni bilo najboljše, saj se ji je naredil še en neprijatelj na peti. Je pa po drugi strani šla danes tolikokrat na wc (velika potreba), kot prej ni šla v celem tednu. In to brez farmacevtskih pomagal. Vsaka stvar je za nekaj dobra, kajne?
Po prehojenih 35 km smo bile vse tri prešerno utrujene. Še dobro, da smo v zgodnjem popoldnevu rezervirale postelje. Dobile smo zadnje tri v celem mestecu. Pa še te so vse na vrhnjih pogradih. Kar je za mami precejšen napor - fizičen in psihičen. Zato zdaj že sanja o hotelu. Ki ga ne bo do v vrnitve v Santiago, pa še tam samo, če bomo zaključile s hojo kakšen dan prej. No, ima vsaj nekaj, česar se lahko veseli.
Današnja cvetka: Manca je izgubila vrečko za brisačo. In jo išče že zadnje pol ure. Prepričana je, da ji jo je nekdo sunil. Kdo bi vzel prazno vrečko (mrežasto) za brisačo? Morda romar, ki so mu jo prav tako ukradli???
Današnje spoznanje: mami ima železno voljo. Komaj hodi zaradi žuljev, ampak pokončno je danes oddelala 35 km. Ravnokar je vzela en naklofen. Upam, da bo odnesel bolečino in ji prinesel miren in krepak spanec.
Št. izrečenih (nedovoljenih) kletvic: 1
Začetek današnje poti ni bil preveč vzpodbuden. Asfaltna cesta, ki je hitro vodila okrog letališča Burgos in potem ob prometni vpadnici v samo mesto. Skozi industrijski del. Da je bilo še huje, me je (spet) tiščalo lulat. Kar pa ne smeš početi nikjer, kjer nisi gost. "Javnih" stranišč pa nimajo. Manca pravi, da lastnike lokalov razume. Ker je romarjev veliko in delajo gužvo s svojimi nahrbtniki. No, jaz jih ne razumem. Še posebej ne zato, ker jih lepo prosiš, če smeš koristiti wc, pa te gladko pošljejo v ... (no, saj veste kam). Rezultat je bil ta, da v četrto nisem več spraševala, ampak sem kar šla na wc. Nihče mi ni nič rekel. Še dobro, da mi ni;)
Burgos, kot nekdanje politično, gospodarsko in cerkveno središče regije Kastilije in Leon, name ni pustilo nikakršnega vtisa. Pravzaprav me je razočaralo. Mesto je razvlečeno, prav nič prijazno, tudi lepo ne. Edina svetla točka je katedrala de Santa Maria, ki velja za izjemen primerek gotske arhitekture. Gradili so jo od leta 1222, dokončali so jo v 16. stoletju.
Preden smo zapustile mesto, smo si privoščile še malico, potem pa nadaljevale s prestavljanjem ene noge pred drugo. Zopet in spet in ponovno in še enkrat od začetka in tako do neskončnosti. Mami ima resne težave z žulji, zato je danes polovico poti prehodila v sandalih. Kar morda ni bilo najboljše, saj se ji je naredil še en neprijatelj na peti. Je pa po drugi strani šla danes tolikokrat na wc (velika potreba), kot prej ni šla v celem tednu. In to brez farmacevtskih pomagal. Vsaka stvar je za nekaj dobra, kajne?
Po prehojenih 35 km smo bile vse tri prešerno utrujene. Še dobro, da smo v zgodnjem popoldnevu rezervirale postelje. Dobile smo zadnje tri v celem mestecu. Pa še te so vse na vrhnjih pogradih. Kar je za mami precejšen napor - fizičen in psihičen. Zato zdaj že sanja o hotelu. Ki ga ne bo do v vrnitve v Santiago, pa še tam samo, če bomo zaključile s hojo kakšen dan prej. No, ima vsaj nekaj, česar se lahko veseli.
Današnja cvetka: Manca je izgubila vrečko za brisačo. In jo išče že zadnje pol ure. Prepričana je, da ji jo je nekdo sunil. Kdo bi vzel prazno vrečko (mrežasto) za brisačo? Morda romar, ki so mu jo prav tako ukradli???
Današnje spoznanje: mami ima železno voljo. Komaj hodi zaradi žuljev, ampak pokončno je danes oddelala 35 km. Ravnokar je vzela en naklofen. Upam, da bo odnesel bolečino in ji prinesel miren in krepak spanec.
Št. izrečenih (nedovoljenih) kletvic: 1
Draga dekleta,
OdgovoriIzbrišiMarko je navdušen nad fotografijo daljnovoda in nad vašim vsestranskim zanimanjem. Meni se zdi tole z kletvicami že kar en majhen čudež. Tvoji blogi so vse bolj bogati, igrivi in se berejo kot novice v meni dragem časopisu.
Včeraj je bil res en tak tehničen dan, daljnovodi pa so nas spremljali celo pot;)
IzbrišiKo pridemo nazaj, te ne bodo več bolela ušesa, pa tudi zgražati se ne boš mogla več nad mojim besednjakom. Na tvojo srečo ;)
Tretja fotka pa kot iz vojne zvezd #kajjetozaenzlobenstroj :)
OdgovoriIzbriši