1. dan: St. Jean Pied de Port - Espinal (32,9 km)

Po včerajšnjem dooooolgem dnevu in blagodejnemu spancu, zelo skromnemu in komaj okusnem zajtrku smo se podale na pot. Ko smo stopile skozi vrata alberga, so nas pričakale prve dežne kapljice. Ruzake dol, palerine ven in akcija. Saj je samo dež, sem si ponavljala kar precej dolgo. Pot se je vila čez drn in strn, precej navkreber;) Potem je začelo pihati. Tako močno, da so se hlače in palerine posušile. Ker smo precej grintave ;), nas je nekajkrat skoraj odpihnilo.
Današnja cvetka: po cca 2 urah me je tiščalo lulat. Ker je romarjev ogromno, pot pa brez dreves, je bilo treba iti na "ta prav WC". Vstopila sem v alberge (lep, zelo urejen, Orisson), poiskala wc in pokljukala. Zaprto. Stopim do šanka, prosim za ključ. Pa me mladenka vpraša, če sem njihov gost. Nisem. Potem nič wc-ja, pravi. Vprašam, če lahko plačam. Lahko. Koliko? 2€. Me je skoraj kap zadela in mislite si lahko koliko kletvic (nedovoljenih) se je znašlo v mojih mislih! Plačam 2€. Potem še enkrat prosim za ključe. Pa pravi, da je odprto. Pa ni! Hja, potem je pa zasedeno. Marija pomagaj!!!!
Prispele smo v Roncesvalles. Mesto s cca 15imi prebivalci. In samostanom. Brez trgovine. Že zjutraj smo rezervirale postelje v kraju Espinal, 6,4 km od tukaj naprej. Sicer smo v dobri kondiciji, po prehojenih 27 km (še) nimamo žuljev. Samo prazne želodčke. Pravkar pijemo kavo in izkoriščamo brezplačen Wi-Fi. Potem nadaljujemo. Do postelj. In hrane;)
Današnje spoznanje: ne potrebujem prižgane televizije, če hočem zaspati.
Št. izrečenih (prepovedanih) kletvic: 1
Nekaj fotografij (zaradi slabega vremena niso bogve kaj):




Prišle v Espinal. Nočitev 10€/osebo. Večerja 10,5€/osebo. Nismo jedle. Smo šle v trgovinico in jedle sendvič z jogurtom (10€ za vse tri). Mhmmm, dobro;) Zdaj smo že vodoravno, z nogami v luft, da kri zaokroži. Neprecenljivo.

Komentarji

  1. Seba20. april 2016 ob 15:33

    Hja biznis je biznis. Na vernikih se je vedno dalo lepo zaslužiti samo poglej koliko bogastva si je cerkev nagrabila skozi teh 20 stoletij (no kakega pol tisočletja manj). In romarji ste preprosti ljudje, ki jih ni sram lulati na prostem tudi, če ni dreves :)
    Lahko noč in mirno spite. En dan bližje cilju ste že!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Sometimesiwalk20. april 2016 ob 22:11

      Prav res. Trenutno se zdi, da ponudnike storitev žene predvsem zaslužek, zaslužek in še 1x zaslužek.
      Spanec pa žal ni bil miren...ne vem, če sem spala v skupnem kaj več kot uro. V sobici je vroče in zatohlo, na pogradu nad menoj pa nemiren fant, ki je imel mevle v riti. Vsakič, ko se je obrnil (in ni bilo malokrat), je stresel cel pograd...kot bi bil potres. Zdaj moram vstat, pozajtrkovat in oditi na pot. Lep dan vam želim;)

      Izbriši
  2. Seba20. april 2016 ob 15:34

    Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  3. Unknown2. maj 2016 ob 10:20

    SREČNO!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

25. dan: Melide - Pedrouzo (33,2 km)

Slika
Melide - geografsko središče Galicije, sečišče najstarejše Jakobove poti Camino Primitivo (ki se začne v kraju Oviedo - blizu severne obale Španije) s Camino frances (pot, po kateri hodimo mi). Poleg tega pa tudi velja za prvo mesto na Poti, kjer je doma pristna španska Pulpo Gallego (hobotnica). Kuhajo jo v velikih loncih, kar na ulici, pred restavracijo (pulporia) in ti jo postrežejo "to go". Vse lepo in prav. Če ne bi deževalo. Spet! In to močno! Štartala sva precej pozno (okrog pol devetih), ker sva upala, da bo ponehal. Pa ni! Odločila sva se, da bova hodila po glavni cesti in ne po "pravi" poti, ki je bila danes še bolj blatna kot včeraj. Hodila sem s svojim tempom in kmalu izgubila Eckharda. Konec koncev je že gospod v zrelih letih;) Po cca dveh urah in pol sem resnično potrebovala pavzo (s pelerine je ves dež odtekal na hlače in superge, pod njo pa se je prav tako nabralo ogromno vode - kondenzacija), zato sem zavila v bar na kavo in wc. In glej, glej....Pot...
Preberite več

29. dan: Muxia - Finisterre (29,3 km)

Slika
Za mano je še zadnji dan hoje. Dan, ko se zložijo vsi koščki sestavljanke v sliko, ki jo (upam) nikoli ne pozabim. In bil je čudovit dan. Sv. Jakob mi je postregel z vsem, kar premore. Prijetno hladnim jutrom in oblaki, da hoja v klanec ni bila izčrpujoča, dežjem na polovici poti, da sem v miru pojedla zajtrk in popila kavico, prvimi sončnimi žarki, ko sem spet zagledala ocean, prijazno hospitaliero, v katero sem se zaletela na ulici v Finisterri in kar nekaj znanimi obrazi romarjev, s katerimi smo se že srečali na Poti. Slednji so dali dnevu piko na i. Iskreno veselje, da nam je uspelo, vidno olajšanje na obrazu, pozitivna energija in sreča, da smo ta trenutek tukaj. In na koncu, prijetno sonce, ki mi greje hrbet, medtem ko v pristanišču pijem kavo, pišem te besede in preprosto lenarim. Finisterra je bila v času Rimljanov poznana kot "konec sveta" (Finis Terrae). Za njim je le še morje teme, kot so nekoč imenovali Atlantik. Do tja še nisem prišla, saj je do rta (s svetilni...
Preberite več

26. dan: Pedrouzo - Santiago de Compostela - Negreira (43,1 km)

Slika
Po okrepčilnem zajtrku (glej prvo sliko) sva se odpravila proti Santiagu in potrpežljivo čakala na sonce. Le to naju je počastilo s svojimi žarki ob prihodu v center Santiaga. Sicer lahko naslednje slišite od prav vsakega romarja, ampak vseeno. Prihod v Santiago ni prav nič veličasten. Neokusne stavbe, brez pridiha spiritualnosti ali česa podobnega. No, res je, da naj bi to prinesel romar s seboj. Po pravem zajtrku v samem centru mesta, na vrtu hotela, ki je skrit očem večini romarjev (prednosti romanja z izkušenejšimi), sva bila nared za formalni del - katedrala in Compostela (certifikat, ki ga prejme romar kot potrdilo, da je prehodil Pot). Množica ljudi me je spravila v nejevoljo. Že res, da je Santiago tretje največje romarsko središče, ampak količina ljudi je bila nepopisna (glede na trenutno navajenost na samoto in srečavanje ljudi le na vsakih nekaj km). Kljub temu sem pokukala v katedralo. Ravno v času maše. Ogromno ljudi, slikati pa se v tem času ne sme. Nič hudega, saj pride...
Preberite več