28. dan: O Logoso - Muxia (cca 27 km)

Že zjutraj je posijalo sonce. Lepa popotnica za pot do cilja. Kilometri so minili kot bi mignil. Očitno smo res pridobili na kondiciji, odpornosti na dolgočasnejše dele poti. Ves dopoldne sem pričakovala morje, ocean. Vonjave na gozdnatih delih poti so ga napovedovale. Dišalo je po evkaliptu, borih, soli. Veter je nežno pihljal in cca 8 km pred ciljen sem ga zagledala. Mimo dreves, ampak vendarle. Še nekaj korakov in.....vauuuu.....po skoraj 4ih tednih in cca 850 prehojenih kilometrih je bilo končno tam. Morje. Modrina tal in neba sta se združili v eno. To je še bolje kot Santiago. Vendar to ni Muxia, me opomni dohtar. Ojoj. Koliko še? Dobrih 7 km. Ah, to zmorem z lahkoto. Oddaljila sva se od obale za nekaj časa in potem je bila tam. Peščena obala in Muxia. Stekla sem po peščeni plaži do vode in stopila vanjo. Hladna, a prijetna. Najboljši občutek na tem svetu. Ocean je odplaknil boleče podplate in žulje. Res čarobno.
Po kratkem oddihu (malo čokolade in en cigaret) sva šla proti centru. Dobila zadnji dve postelji v čudovitem, rahlo avantgardnem albergu, kjer sva prejela tudi potrdilo, da sva prehodila Camino Muxia. Takoj sva se sprehodila do rta, z nebeškim pogledom na ocean, skale, valove, svetilnik in cerkev. Potrebno je le še tuširanje, dobra večerja in okrepčilen spanec. Popoln dan!
Današnja cvetka: čeprav sva začela hoditi šele ob 7:30, nisva imela kavice in zajtrka. Čez 1 uro, ko prispeva v eno in edino večje mestece na poti do Muxie (Dumbria), ga bova imela. To je bilo v načrtu. V tem mestecu so bili vsaj 4 bari (ob Poti). Prišla sva ob 8:40. Vsi so bili zaprti. Vraga!!! Ampak, to je Španija. Odprejo, kadar želijo. Morda celo komur želijo. Zajtrk sva dobila po naslednjih 6 km. Bil je odličen!
Današnje spoznanje: imeti konkreten cilj in ga doseči z lastnimi napori, je neprecenljivo.
Št. izrečenih (nedovoljenih) kletvic: 1 (klena angleška, izrečena v Dumbrii; ali to tudi šteje?)











Komentarji

  1. Unknown17. maj 2016 ob 12:45

    Oh, kako lepo. Čudovito morje, čudovita si ti v njem. Kako lepo! Čestitam!

    OdgovoriIzbriši
  2. Unknown17. maj 2016 ob 12:46

    Še enkrat čestitke,res lepo.

    OdgovoriIzbriši
  3. Seba17. maj 2016 ob 13:36

    Konec sveta Tina ne pozabi zažgati vsaj kake cunje. Tako simbolično :)
    Sem ti kar fouš... zdaj, ko si na koncu ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Sometimesiwalk18. maj 2016 ob 00:44

      Če bo vse po sreči, jih bom danes v Finisterri;)

      Izbriši
  4. Unknown18. maj 2016 ob 04:28

    Noro lepo.Čestitke. Komaj čakam doooolgooo kavo in priložnost za brskanje po glavi :-). Mimgrede, a pol prideš prej nazaj ;-)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

25. dan: Melide - Pedrouzo (33,2 km)

Slika
Melide - geografsko središče Galicije, sečišče najstarejše Jakobove poti Camino Primitivo (ki se začne v kraju Oviedo - blizu severne obale Španije) s Camino frances (pot, po kateri hodimo mi). Poleg tega pa tudi velja za prvo mesto na Poti, kjer je doma pristna španska Pulpo Gallego (hobotnica). Kuhajo jo v velikih loncih, kar na ulici, pred restavracijo (pulporia) in ti jo postrežejo "to go". Vse lepo in prav. Če ne bi deževalo. Spet! In to močno! Štartala sva precej pozno (okrog pol devetih), ker sva upala, da bo ponehal. Pa ni! Odločila sva se, da bova hodila po glavni cesti in ne po "pravi" poti, ki je bila danes še bolj blatna kot včeraj. Hodila sem s svojim tempom in kmalu izgubila Eckharda. Konec koncev je že gospod v zrelih letih;) Po cca dveh urah in pol sem resnično potrebovala pavzo (s pelerine je ves dež odtekal na hlače in superge, pod njo pa se je prav tako nabralo ogromno vode - kondenzacija), zato sem zavila v bar na kavo in wc. In glej, glej....Pot
Preberite več

16. dan: Puente Villarente - Leon - Virgen del Camino (20,1 km)

Slika
Že včeraj smo se odločile, da bo današnja etapa kratka, zato se nam zjutraj ni nikamor mudilo. Moja tetiva se je v zadnjih dveh dneh ponovno razbohotila, zato moram še kar hoditi v tevah. To mi gre res že pošteno na živce, saj imam podplate kot konjska kopita, ki bolijo zaradi premalo blaženja in opore. Ker bomo danes prečkale zadnje veliko mesto pred Santiagom (Leon), se nadejam, da bom našla trgovino, v kateri bom lahko kupila nove Teve -> pričakujem, da bodo nove mehkejše in morda bolj stabilne. Pot še vedno poteka ob glavni cesti, le da je pokrajina nekoliko bolj razgibana. Tokrat imamo srečo in nas trasa ne vodi skozi industrijsko predmestje, ampak direktno v mesto. Na ulici nas ustavi gospod iz turistične pisarne in nas povabi na žigosanje romarskega potnega lista. Ta je torej bogatejši za nov žig, naši mehurji pa prazni (izkoristile smo wc v tej pisarni). Po manj kot kilometru nas ustavi še Guarda Civil Municipal, ki prav tako seznanja romarje s potekom poti po mestu in del
Preberite več

Finisterra - počitek

Slika
Nenavadno, koliko časa imam, ko ni treba hoditi. Vstanem ob 8ih, jem zajtrk do 10ih in klepetam z drugimi, ki prav tako počivajo. Izmenjujemo si vtise, izkušnje, misli. Potem grem na sprehod po mestu. Ker je majhno, ne traja dolgo;) Potem popijem kavico v marini, na istem mestu kot prvi dan, da ni potrebno ponovno prijavljanje na wi-fi. Sedim, klepetam s prijateljico doma in čakam, da prideta mami in Manca. Zdi se že dolgo, kar smo se videle. Ker čas teče res počasi, si naročim kosilo - hobotnico (res naredijo zelo dobro). Čeprav nisem lačna. Ker za sedenje na riti ne potrebuješ veliko energije. Ampak vseeno. Potem prideta! Veselje! Videti in slišati sta fantastično. Shujšali sta. Zanikata. Itak;) Skupaj popijemo kavico in klepetamo. Čas mineva hitreje. Se prestavimo v drugo restavracijo, kjer si mami privošči lep kos mesa, jaz pa cheesecake (že drugi kos). Potem odideta na konec sveta - še zadnji napor. Zatem pride počitek tudi za njiju. Mislim, da ga že težko pričakujeta. Ko se vrnet
Preberite več