12. dan: Itero del Castillo - Villarmentero de Campos (26,1 km)

12. dan:  Itero del Castillo - Villarmentero de Campos (26,1 km)
Jutro brez kave. Slabo jutro. Tudi mraz je bilo tako zelo, da si kave nismo privoščile v prvem naslednjem mestu (2 km), ampak šele v drugem (dobrih 10 km).
Pot je bila dolgočasna. To je zdaj tisti psihični del, verjetno. Za hip smo skrenili z glavne ceste in si napasli oči na zelenih ravnicah in manjših hribčkih. To je bilo lepo. A kratkotrajno. Žal. Večino poti smo prehodile ob glavni cesti. Namesto ptičjega petja smo slišale samo hrup avtomobilskih motorjev. Če smo imele srečo, celo tovornjakov. Današnji biser je bila pot ob kanalu (bojda je dolg kar 207 km, premosti pa 150 višinskih metrov), ki je bil zgrajen umetno. Včasih so ga uporabljali za prevoz žita s tovornimi ladjami, ki so plule od severa regije (Tierra de Campos) do atlantske obale. Danes ga uporabljajo le še za namakanje kmetijskih površin. Videti je, da ob njem poteka tudi učna pot. Vegetacija in živalski svet se zdi raznolik. V trsju ob kanalnem bregu je bilo slišati vsaj pet različnih vrst ptičjega petja (za kukavico (njen ku-ku je inetrnacionalen) in lastovko (njo sem videla vzletati iz enega konca kanala na drugega) sem prepričana, za ostale bi morda znal povedati moj mož, kaj so). Skratka, lepa popestritev poti;)
Današnja cvetka: alberge na cilju je videti kot "otroci cvetja" s pridihom podeželja. Z dreves visijo viseče mreže, po vrtu se sprehajajo kokoške in goske, poleg standardnih postelj v sobah (pogradi) so na voljo tudi lesene hišice za dve osebi, tipi, tuba (dve betonski cevi za vodo, zlepljeni skupaj), vse skupaj pa zaokrožita dva osla, ki si izkazujeta neizmerno ljubezen;) Vse to le za 7 € / osebo.
Današnje spoznanje: za srečo in veselje ne potrebuješ veliko. Samo razumevanje, lepo besedo, topel objem in kozarec vina.
Št. izrečenih (nedovoljenih) kletvic: 0








Komentarji

  1. Unknown2. maj 2016 ob 04:19

    Manca, mošnjiček s pobranimi denarci od kletvic, je skoraj prazen, se zdi. Če boste tako nadaljevale, niti za kavico za vse tri ne bo. Tina, tvoji stavki so prijetni. Kratki. Veliko povedo. Po slikah sodeč, tudi Joži uživa: pogled na vso to zgodovino, ujeto v impozantne zidove.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Sometimesiwalk2. maj 2016 ob 05:31

      Glede kletvic smo zelo pridne. Gorenjke pač;)
      Včasih vidimo veliko, včasih skoraj nič. Le ravnino, travo, osamelo drevo in kakšen daljnovod;)

      Izbriši
  2. Seba2. maj 2016 ob 23:08

    Tina, fotke čudovite 3/8 pa prav izstopa po kvaliteti. ČUDOVITA :)
    Vsak dan čakam večerno epizodo X-Files, ki jih gledamo s hčerkama pa tvoje pisanje seveda. Krasno :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Sometimesiwalk3. maj 2016 ob 04:03

    Fotke ratajo ali pa ne...jaz nimam nič pri tem, vse naredi telefon sam;)
    Lep pozdrav vsem in hvala za vzpodbudo!

    OdgovoriIzbriši
  4. Unknown10. maj 2016 ob 12:45

    Res, krasno besedilo in fotografije.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

25. dan: Melide - Pedrouzo (33,2 km)

Slika
Melide - geografsko središče Galicije, sečišče najstarejše Jakobove poti Camino Primitivo (ki se začne v kraju Oviedo - blizu severne obale Španije) s Camino frances (pot, po kateri hodimo mi). Poleg tega pa tudi velja za prvo mesto na Poti, kjer je doma pristna španska Pulpo Gallego (hobotnica). Kuhajo jo v velikih loncih, kar na ulici, pred restavracijo (pulporia) in ti jo postrežejo "to go". Vse lepo in prav. Če ne bi deževalo. Spet! In to močno! Štartala sva precej pozno (okrog pol devetih), ker sva upala, da bo ponehal. Pa ni! Odločila sva se, da bova hodila po glavni cesti in ne po "pravi" poti, ki je bila danes še bolj blatna kot včeraj. Hodila sem s svojim tempom in kmalu izgubila Eckharda. Konec koncev je že gospod v zrelih letih;) Po cca dveh urah in pol sem resnično potrebovala pavzo (s pelerine je ves dež odtekal na hlače in superge, pod njo pa se je prav tako nabralo ogromno vode - kondenzacija), zato sem zavila v bar na kavo in wc. In glej, glej....Pot...
Preberite več

29. dan: Muxia - Finisterre (29,3 km)

Slika
Za mano je še zadnji dan hoje. Dan, ko se zložijo vsi koščki sestavljanke v sliko, ki jo (upam) nikoli ne pozabim. In bil je čudovit dan. Sv. Jakob mi je postregel z vsem, kar premore. Prijetno hladnim jutrom in oblaki, da hoja v klanec ni bila izčrpujoča, dežjem na polovici poti, da sem v miru pojedla zajtrk in popila kavico, prvimi sončnimi žarki, ko sem spet zagledala ocean, prijazno hospitaliero, v katero sem se zaletela na ulici v Finisterri in kar nekaj znanimi obrazi romarjev, s katerimi smo se že srečali na Poti. Slednji so dali dnevu piko na i. Iskreno veselje, da nam je uspelo, vidno olajšanje na obrazu, pozitivna energija in sreča, da smo ta trenutek tukaj. In na koncu, prijetno sonce, ki mi greje hrbet, medtem ko v pristanišču pijem kavo, pišem te besede in preprosto lenarim. Finisterra je bila v času Rimljanov poznana kot "konec sveta" (Finis Terrae). Za njim je le še morje teme, kot so nekoč imenovali Atlantik. Do tja še nisem prišla, saj je do rta (s svetilni...
Preberite več

26. dan: Pedrouzo - Santiago de Compostela - Negreira (43,1 km)

Slika
Po okrepčilnem zajtrku (glej prvo sliko) sva se odpravila proti Santiagu in potrpežljivo čakala na sonce. Le to naju je počastilo s svojimi žarki ob prihodu v center Santiaga. Sicer lahko naslednje slišite od prav vsakega romarja, ampak vseeno. Prihod v Santiago ni prav nič veličasten. Neokusne stavbe, brez pridiha spiritualnosti ali česa podobnega. No, res je, da naj bi to prinesel romar s seboj. Po pravem zajtrku v samem centru mesta, na vrtu hotela, ki je skrit očem večini romarjev (prednosti romanja z izkušenejšimi), sva bila nared za formalni del - katedrala in Compostela (certifikat, ki ga prejme romar kot potrdilo, da je prehodil Pot). Množica ljudi me je spravila v nejevoljo. Že res, da je Santiago tretje največje romarsko središče, ampak količina ljudi je bila nepopisna (glede na trenutno navajenost na samoto in srečavanje ljudi le na vsakih nekaj km). Kljub temu sem pokukala v katedralo. Ravno v času maše. Ogromno ljudi, slikati pa se v tem času ne sme. Nič hudega, saj pride...
Preberite več